Vsebinski sklopi

Okupaciji in raznarodovalnim ukrepom je kmalu sledil aktivni odpor slovenskega prebivalstva, organiziranega v Osvobodilni fronti ter nastanek prvih partizanskih enot. Na odporniško dejavnost je okupator nemudoma odgovoril z neusmiljenim nasiljem, ki je povzročilo številne žrtve ter najhuje prizadelo zlasti civilno prebivalstvo.

DRUGA GRUPA ODREDOV IN SRAMOTILNI SPREVOD PO CELJSKIH ULICAH

Z namenom okrepiti štajerske partizanske enote in tukajšnji upor je vodstvo slovenskega osvobodilnega gibanja poleti 1942 sklenilo na Štajersko poslati 2. grupo odredov, najmočnejšo slovensko partizansko enoto več kot petstotih mož. V hudih bojih se je na Štajersko uspelo prebiti le približno 120 borcem, ostali so se v glavnem vrnili, kar pa je vendarle povzročilo ponovno preureditev vseh štajerskih partizanskih enot 11. septembra 1942 na Dobrovljah, kjer se je zbralo približno 250 borcev. Ustanovljeni so bili Pohorski, Savinjski, Moravški in Kozjanski bataljon, ki so vsak na svojem področju ponovno razmahnili upor. 7. novembra 1942 je na Dobrovljah potekal hud boj med Nemci in partizani Savinjskega bataljona II. grupe odredov. V neenaki borbi so Nemci skoraj v celoti uničili tretjo četo bataljona, pri čemer so zajeli štiri partizane in eno partizanko, 12 pa jih je padlo. Tako mrtve kot ujete partizane so nato prepeljali na Vransko, od tam pa v Celje. Čez nekaj dni so jim priključili še sedem drugje ujetih partizanov in aktivistov, med katerimi je bila tudi Tončka Čeč, sekretarka Kozjanskega okrožja, ter skupaj trinajst izmučenih, zvezanih in s sramotilnimi napisi opremljenih partizanov in partizank vodili po glavnih celjskih ulicah.

Stran 4 od 4: 1 2 3 4
Največkrat ogledani
fotografija -...

Celje 1942; Okrožni dan, esesovski polkovnik Otto Lurker, komandant urada policije in varnostne službe, glavni...

več...
fotografija -...

Celje: ob Savinji, zunanji skupinski portret: vojaki

več...
Čelada...

Kovinska vojaška čelada, francoski model M15 "Adrian", ki jo je uporabljala Jugoslovanska vojska pred drugo...

več...

Živilske karte za obleko na ime Štraus M.Milan, učitelj, Kruševac. Za obdobje od 1.10.1941 do 30.9.1942....

več...