Vsebinski sklopi

Nemški okupator je z namenom popolne germanizacije in nacifikacije dežele ter njenega prebivalstva takoj pričel z izvajanjem različnih raznarodovalnih ukrepov, ki so skupaj z vojnimi razmerami zaznamovali vsa področja javnega in zasebnega življenja.

ARETACIJE, IZGANJANJE IN ZAPLEMBE

Temeljni načrt za uničenje slovenskega naroda kot etnične enote je, ob nemški kolonizaciji ter popolnem ponemčenju preostalih Slovencev, predvideval predvsem izgon velikega dela narodno zavednih Slovencev in protifašistov, predvsem priseljencev, izobražencev, duhovnikov in drugih kulturno in gospodarsko močnejših slojev slovenske družbe, katerih imetje je bilo predvideno za utrjevanje nemštva v zasedeni deželi. Zato je bilo že v prvem mesecu okupacije v Celju aretiranih približno 300, v okolici pa 250 oseb. Aretirance iz Celja in drugih bližnjih krajev so najprej zaprli v celjsko mestno kasarno in kapucinski samostan, nato pa jih večje število preselili v Celjski zapor oz. Stari pisker, kamor so zapirali tudi aretirance iz drugih krajev celjskega okrožja. Večina zapornikov je bila med junijem in septembrom 1941 skupaj z družinami (samo iz Celja več kot 1000 ljudi) izseljena v Srbijo in na Hrvaško, celotno njihovo premoženje pa je bilo zaplenjeno. Vzporedno z aretacijami zavednega slovenskega prebivalstva ter njegovo izselitvijo so nacistične okupacijske oblasti izvedle tudi prvi množičen zločin na celjskem področju. Iz umobolnice v Novem Celju so namreč 9. junija 1941 odpeljali 357 bolnikov, ki so bili nato v Hartheimu pri Linzu usmrčeni oz. »evtanazirani« v skladu z nacističnimi teorijami o čistosti rase.

Stran 1 od 2: 1 2
Največkrat ogledani
fotografija -...

Celje 1942; Okrožni dan, esesovski polkovnik Otto Lurker, komandant urada policije in varnostne službe, glavni...

več...
fotografija -...

Celje: ob Savinji, zunanji skupinski portret: vojaki

več...
Čelada...

Kovinska vojaška čelada, francoski model M15 "Adrian", ki jo je uporabljala Jugoslovanska vojska pred drugo...

več...

Živilske karte za obleko na ime Štraus M.Milan, učitelj, Kruševac. Za obdobje od 1.10.1941 do 30.9.1942....

več...